V Rožni dolini (Rosental), med Bistrico (Feistritz) in Borovljami (Ferlach), leži jezero St. Johann (imenovan tudi Weizeldorfer Badesee). Geološko je to področje nastalo s pozno- ledeniškim odlaganjem. Sedimenti so bili v velikih površinah prekriti s terasnim gramozom. Potoki, ki so pritekali iz Karavank, so jih nanašali v dolino.
Hitro obnavljanje vode. Podvodno telo se nahaja med 7 in več kot 40 m globine. Obnavljanje vode je zelo hitro, zaradi prevladovanja lahko prepustnih tal, gramoznih in peščenih nanosov (HANSELY & ANDERLE, 1973). Jezero je nastalo z odvzemanjem gramoza na področju podtalnih voda. Odvzemanje je pričelo leta 1980 in končalo 1991. Jezero nima nadzemskih pri- in odtokov, ampak ga napajajo izključno podzemske vode.
Povodje jezera se kmetijsko koristi, 67 % je travnikov in pašnikov ter 33% njiv. Strmo nabrežje je bilo večji del prepuščeno delovanju narave. Dostopna lokacija zahodne obale je bila posajena z jelšami. Macesni in smreke na južni brežini pa so utrpele močno škodo osušitve, ker so bile sajene na neprimernem terenu. Strme podvodne brežine jezera so omogočile samo v ozkem obalnem pasu razvoj rastlinam, ki plavajo na vodi, kot so n.pr.: vodne lilije in lokvanj ter arundofitom (Arundophyten).
Intenzivno izkoriščanje za kopanje. St.Johanner See se intenzivno koristi v rekreacijske namene. Na plitki obali jezera se nahaja občinsko kopališče kraja Bistrica (Feistritz), ki je bilo odprto leta 1989.
Študij podtalnih voda. Po naročilu Zveznega ministrstva za okolje, mladino in družine kot tudi Zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo je bil v letih 1990 do 1992 izveden obširni študij podtalnih voda v umetnih jezerih in njihova korelacija s podtalno vodo. V okviru raziskovalnega projekta so raziskovali hidrološke posebnosti, kemijo in biologijo jezera St.Johanner See in njegovega okoliškega podtalnega območja.
V jezeru St.Johanner See se nahaja naslednjih 14 vrst rib (SCHULZ et al., 1994):
jezerska postrv (Salmo trutta f. lacustris)
klen (Leuciscus cephalus)
krap (Cyprinus carpio)
zelenika (Alburnus alburnus)
rdečeoka (Rutilus rutilus)
rdečeperka (Scardinius erythrophthalmus)
linj (Tinca tinca)
smuč (Sander lucioperca)
sončni ostriž (Lepomis gibbosus)
potočni klen (Salvelinus fontinalis)
mavrična postrv (Oncorhynchus mykiss)
pisanec (Phoxinus phoxinus)
kapelj (Gobio gobio)
babuška (Carassius auratus gibelio)
Ribja zaloga. Zelo velika je zaloga sončnega ostriža. Verjetno je bil to vzrok za močno zmanjšanje naravnega pojavljanja krapov. Jezerske postrvi, mavrične postrvi in potočne klene naseljujejo v ribolovne namene, naravno pojavljanje je malo verjetno.
Zaradi majhne količine hrane v jezeru so pogoji za rast rib relativno slabi. Pri zelenikah so ugotovili močan pojav obolelost s trakuljo (
Ligula intestinalis).Ta več kot 20 cm dolg parazit, ki ga prenašajo vodne ptice in raki, pride v ribje telo in lahko prepreči razvoj spolnih produktov (parazitna kastracija).
Športni ribolov v jezeru upravlja ribiška družina »Seeforelle«, ki se zavzema za vzdrževanje vode in za zasajevanje obrežnega rastlinstva.
Gosta naseljenost sladkovodnih rakov. V jezeru St.Johannes so na nekaterih mestih jelševci (
Astacus astacus) gosto naseljeni.